...dala sem jo v posteljo, saj je potrebovala popoldanski počitek. Zaspala je. Odšla sem v svojo sobo. Trenutek zatem je noter prišla mami.
Mami: Ne trmi se no. Življenje je učasih kruto...Kar se tiče Justina pa..saj ga boš prebolela
Js: Nič neveš. Nič! Pusti me samo!
Po licih so mi tekle solze. Vrgla sem se na posteljo. Glavo sem zarinila v povšter. Moje telo je prevzela bolečina. Jokala sem. Mami je prišla do moje postelje, se usedla nanjo in me pobožala po glavi. Odmaknila sem ji roko. Pogledala sem jo v obraz. V njenih očeh sem videla, da ji je žal kar mi je rekla...
Mami: Emma, oprosti mi, da sm se drla nate. Ampak moraša razumeti. Hodiš v šolo. Doma imaš mlajšo sestrico, ki te ima neskončno rada...
Js: Vem, mami. Vendar Justina ljubim, on ljubi mene. On je zdaj del mojega žiulenja. Prosim ali vseeno...
Mami. Emma, rekla sm ne. Razumi no...
Js: Mami, ljubim ga...
Mami:Vem ljubica.
Objela me je. In me poljubila na lase. Solza je kapnila na mamino roko. Mami je vzela robes in mi obrisala oči. Ustala je in zapustila sobo.
Zasanjana sem gledala v zid s Justinovmi posterji. Nihče me ne razmume! Prav nihče neve koliko mi Justin pomeni! Ljubim ga! Iz moje zasanjanosti me je prebudil zvonec pri vhodnih vratih. Stekla sem odpreti vrata. Bila je Neja. Objela sem jo. pogledala me je v oči in mi rekla:
Neja: Emma...kaj je narobe?
Js:pridi u mojo sobo...
Usedli sva se na stol.
Js: Mami mi ne pusti biti s Justinom, prtavi da imam tukaj šolo, družino.....
Ulile so se mi solze.
Neja: Ali Justin ve za to?
Js: Jaa. Malo prej sm ga klicala.
Neja me je objela okoli raben in me potreptljala po hrbtu in mi rekla:
Neja: Use bo še v najlepšem redu, boš videla.
Js: Hvala ti, ker si tukaj zme, ko mi je tezko...
Neja: Za to pa so prijatelji. Spraševala sem se če bi lahko danes ostala čez noč pri tebi, da ti bo lažje....
Js: To bi bil tako lepo od tebe.
Neja: Samo še domov skočim po enepar stvari....
Js: Kmalu se vrni....
Kmalu je prišla nazaj sedeli sva, se pogovarjalči, jokali... Bilo mi je veliko lažje, vendar so bile še vedno use moje misli usmerjene k Justinu. Ne morem živeti brez njega, preprosto ne morem. Zunaj se je delala že tema. Oblekli sva se v pijamo in povečerjali. Zazvonil mi je telefon. Dobila sem sporočilo od Justina! Na obrazu se mi je narisal nasmešek. Pisalo je: I hope you are ok now. I miss you. I will call you tomorow. I'm going to perform now. Bye <3333
Odpisala sem mu: I miss you too. Have a great performance tonight. Please call me, because i don't know what to do <3
Legle sve u posteljo. Še zadnjič preden zaspim sem pomislila na Justina. Oblila me je toplina. Naposled sem le zatisnila oko. Neja mi je še zaželela lahkonoč. Zaspali sva....
Ura je bil osem zjutraj ko naju je zbudilo zvoneje ccerkvenega zvonika. ustali sva in si pripravili zajtrk, se preoblekli in umili zobe. S Juju-tom sva odšli na krajši sprehod. Toplo sonce nama je grelo obraz. Pomislila sem na Justina, na njegove mehke ustnice, na njegv prečudovit nasmeh, na njegov topel objem...Neja me je pogledala in rekla
Neja:Spet razmišljaš o Justinu ane?
Js:Kako veš?
Neja: Vedno ko misliš na njega dobiš na ustih nasmešek, oči ti začnejo žareti, iz oči ti spolzi solza...kar na enkrat si videti srečnejša....
Js: Ljubim ga.
Neja: Saj vem. Use bo še v najlepšem redu verjemi.
Js: Lahko samo upam....
Vrnile sve se v hišo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar