21.del zasilišala sem....

...še vedno je zaljubljen vame! A kaj naj naredim zdaj,naj mu odpustim? Solze so mi še vedno tekle po licu...ponovno sem prebrala sporočilo, potem pa še enkrat...vedno bolj sem jokala. Sporočilo sem začela prebirati 6. , ko sem zaslišala kako je majhen kamenček priletel v moje okno. Zbrala sem use moči in ustala in pogledala skozi okno...videla sem Justina stal je pred mojo hišo! Bila sem tako srečna... odprla sem okno in splezala skozi na balkon. Justin je imel čisto solzne oči ..zaklical mi je
Justin: Emma! I'm so sorry! I didn't want to hurt you...please forgive me....
Js: Justin...i don't know...
Justin: Please give me one more chance! Before you will say anything, come with me...i have to show u something!
Js: I don't know...
Justin: Please Emma..
Po tiho sem odšla po stopnicah navzdol in zakledila vhodna vrata. Obrnila sem se in za sabo zagledala Justina...v rokah je držal šopek vrtnic..Justi je stekel k meni in me močno objel.
Justin: Please forgive. Those are for u...
V roko mi je dal šopek vrtnic in me hotel poljubiti  a sem se izmaknila
Js: I didn't forgive u yet.
Justin me je žalostno pogledal, stopil do limuzine in mi odprl vrata.
Justin: Ladies first.
Stopila sem noter in Justin mi je sledil.
Js: Where are we going?
Justin: You'll see...
Peljali smo se skozi mesto, in skozi okna limuzine je sijala nežna svetloba iz cestnih luči. Gledala sem Justina, njegove oči so se lesketale kot kresničke. malu se je stemnilo...začeli smo se oddaljevati od mesta. Limuzina se je počasi začela vzpenjati na hrib...končal se je asfalt in prešli smo na makedam..Use se je treslo...
Justin: Pull over now...
Voznik je limuzino ustavil. Justin je stopil ven, mi podal roko da bi mi pomagal z limuzine.
Js: Justin, where are we? We are in the middle of nowhere!
Justin: Take my hand...i will show you something...
V temi sem zatipala njegovo roko in jo prijela. Justin je iz svojega žepa uzel svetilko in posvetil. Povlekel me je za roko in odšla sva v gozd. Stopala sva po ozki stezici, ki se je vodil navzgor. Spotaknila sem se a me je Justin ujel.
Justin: Be carefull...
Nadaljevala sva po poti navzgor. Kar naenkrat sva prišla vn iz gozda. Zagledala sem zvezdnato ne bo ki se je razprostiralo nad nama. Stopila sva na vrh hriba. Na vrhu, pri osamljenem drevesu sem zagledala pogrnjeno odejo in zraven košaro. Justin me je odpeljal do drevesa in mi rekel naj sedem. Usedla sva se na odejo.
Js: Why did u bring me here?
Justin: Pssssttttt.....
Justin: Look up, up in the sky...
Pogled sem usmerila v nebo...
Justin: It very beautiful, isn't it?
Js: Yes....
Justin: Do you see all this stars? Do you know how big is space?
Js: It's infinty. It never ends.
Justin: That's my love to you. It never ends. I promise i will love u forever...
Js: But Justin, how can i trust you?
Justin: Love will find a way. I hope u will forgive me. My life is empty without you. Emma i need you. I have no reason to smile, Emma i'm brooken inside. You are the love of my life no one can replace you...
Iz oči mu je padla solza...
Justin: I promis you will be my princess, iw ill never hurt you again...Do you still love me?
Oči so se mu lesketale v svoju zvezd, videlo se mu je da mu je strašansko žal...
Js:Yes,  I do...